-
1 wound
past tense, past participle; = wind II* * *I [wun:d]nounrana; poškodba, usek, vrez, zareza; figuratively žalitev, ljubezenska mukafestering wound — rana, ki se gnojilacerated wound — raztrganina, raztrgana ranato inflict ( —ali to make) a wound — zadati, povzročiti ranowound chevron American military znak ranjencevII [wu:nd]transitive verbraniti; poškodovati; figuratively razžaliti, užaliti; intransitive verb raniti, prizadeti ranewounded feelings — ranjena (prizadeta, užaljena) čustvaIII [wáund]preterite & past participleod to wind -
2 raw
[ro:]1) (not cooked: raw onions/meat.) surov2) (not prepared or refined; in the natural state: raw cotton; What raw materials are used to make plastic?) surov3) (with the skin rubbed and sore: My heel is raw because my shoe doesn't fit properly.) vnet4) (untrained; inexperienced: raw recruits.) neizkušen•- rawness- a raw deal
- raw material* * *I [rɔ:]adjective ( rawly adverb)surov, presen, nekuhan, premalo kuhan; (o zemlji) neobdelan; nepredelan; grob; nepobarvan; čist, nerazredčen, nepomešan (o alkoholu); nezvaljan (o suknu); nestrojen; nepreden (o volni); (o rani) odrt, krvav, odprt, vnet ( with od), boleč, občutljiv; (o klimi, vremenu) oster, mrzel in vlažen; figuratively neizkušen, nezrel, začetniški, nov, nevešč, neizvežban (in, at v)raw deal — surovo, brutalno, kruto in krivično ravnanjeraw material economy surovinaraw recruits — začetniški, neizkušeni, neizurjeni rekrutiraw head and bloody bones — strašilo za otroke, bavbav, volkodlak; mrtvaška lobanja s prekrižanima golenicamaa raw head and bloody bones story — grozljiva, pošastna zgodbaII [rɔ:]nounživa, odprta rana, odprtina; boleče, občutljivo mesto; commerce surovinaraws plural surov sladkorin the raw — v naravnem stanju, nekultiviran; golto touch s.o. on the raw figuratively zadeti koga v živo, boleče (občutljivo, ranljivo) mestoIII [rɔ:]transitive verbodreti, do krvi ožuliti; zadeti v živo -
3 sore
[so:] 1. adjective1) (painful: My leg is very sore; I have a sore leg.) boleč2) (suffering pain: I am still a bit sore after my operation.) občutljiv3) ((American) irritated, annoyed or offended: He is still sore about what happened.) vznemirjen2. noun(a painful, injured or diseased spot on the skin: His hands were covered with horrible sores.) rana- sorely- soreness* * *I [sɔ:]nounrana, ranjeno mesto; vnetje; figuratively skrb, težava, jezaan open sore — odprta, nezaceljena rana (tudi figuratively)bed-sore — rana od dolgega ležanja, preležaninaeye sore figuratively grda stvar, ki žali okoto re-open the old sores figuratively zopet odpreti stare raneII [so:]1.adjective ( sorely adverb)ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet ( with od); boleč; občutljiv; American razdražljiv, jezen, užaljen, hud ( about zaradi); velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjena bear with a sore head figuratively godrnjač, nergača sore subject — neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)a sore throat — vneto grlo, vnetje grlaa sight for sore eyes — lep, prijeten pogledto be sore figuratively kuhati jezoto be foot sore — imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)he was sore at heart — srce ga je bolelo, pretreslo ga jeto feel sore about s.th. — biti užaljen zaradi česaI touched him in a sore spot figuratively dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu;2.adverbboleče, kruto, muke polno; zelo -
4 open
['əupən] 1. adjective1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt2. verb1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti•- opener- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms* * *I [óupən]adjective ( openly adverb)odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez meglewith open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijoopen book — odprta knjiga, figuratively odkrit človekjuridically in open court — v javni razpravijuridically open and shut case — nezapleten primereconomy politics the open door — politika svobodne trgovinewith open eyes — zavestno, z odprtimi očmifiguratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kajwith open hands — z odprtimi rokami, darežljivoto lay open — razodeti, odkriti, pokazatito lay o.s. open to — izpostavljati se čemuopen ice — led, skozi katerega je še možna plovbato leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo straneconomy open market — svoboden trgmilitary open order — razmaknjena vojaška formacijaAmerican open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalistiopen town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)open time — čas, dovoljen za lovto throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komujuridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzrokaopen water — plovna, nezaledenela vodaII [óupən]nounthe open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnostto come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)in the open — na prostem, na zrakuIII [óupən]1.transitive verbodpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);2.intransitive verbodpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)to open the ball — začeti prepir, biti spredajto open the eyes of s.o. — odpreti komu očimilitary to open fire — začeti streljatito open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustvato open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu
См. также в других словарях:
rána — e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zévati — am nedov. (ẹ) 1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zijáti — ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: okna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kavêrna — e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
